Abgeschickt von John Tschinkel am 04 Februar, 2005 um 05:42:03:

31/01/05

Ein Gottscheer in Buchenwald !

In der letzten Woche, die Welt gedachte der Befreiung von Auschwitz durch Sovietische Truppen am 27. Januar, 1945. In ungefähr drei Monaten, wird sie gedenken der Befreiung von Buchenwald durch Amerikanische Truppen am 11. April, 1945.

In solchen Lagern, die Nazis sandten in den Tod Millionen von Juden, Roma, Slawen und andere menschlicher Rasse, von ihnen als Parasiten bezeichnet. In einem dieser Lager ging zugrunde mein 12 jähriger Schulfreund Josef Tramposch, Sohn eines Gottscheers und einer Roma Mutter. Er, wie seine umgesiedelte Familie wurde, ohne Vorwarnung, aus deren neuen Heim von der Gestapo herausgerissen. Nur weil seine Mutter Roma war. Die Tatsache, sie war Gattin eines Gottscheers, spielte keine Rolle.

Auschwitz und Buchenwald waren beide Konzentrationslager. Buchenwald nahm an eine besondere Bedeutung für mich ein, als allgemein bekannt wurde, dass an dessen Stab ein SS Major (Sturmbannführer) diente, ein Gottscheer namens Wilhelm Lampeter.

Nach Kriegsende, Lampeter entrann sein Los als Verbrecher gegen die Menschlichkeit angeklagt zu werden. Dies durch Flucht in die Kommunistische Ostzone, außer der Reichweite des Westens. ("… nach dem Krieg, die Alliierten des Westens bezeichneten als Kriegsverbrecher, jeden welcher als führend oder akzessorisch an Kriegsverbrechen Teil nahm….." N.Y. Times, 30/01/05).

Lampeter wurde von der Leitung der Gottscheer in München in deren Kreisen willkommen. Das freudige Ereignis (14/10/1990) wurde in der Gottscheer Zeitung von Januar 1990 als "bereichernd" beschrieben und die Tagung mit einem Bild gefestigt. Das Bild zeigt Lampeter umkreist von lächelnden Gesichtern, darunter Dr. Viktor Michitsch, Obmann der AG (Gottscheer Arbeitsgemeinschaft), die Schirmorganisation der zerstreuten Gottscheer. Viktor Michitsch ist auch verantwortlich für die GZ (Gottscheer Zeitung), veröffentlicht in Klagenfurt. An dieser Tagung erhielt der ehemalige SS Stabsoffizier von Buchenwald ein Festabzeichen und später wurde er "Ehrenmitglied" und "Kulturreferent" in der AG. Aber Lampeter (kürzlich verstorben), war weitaus nicht der Erste mit solchen Titeln; sein ehemaliger Stellvertreter, Richard Lackner, war schon längst einer von diesen. (Lackner diente in einer Elite SS Gruppe, verantwortlich für der Rückzug der Leitung des Dritten Reiches in Hitlers "Alpenfestung". (GZ. 8/2004)

Lampeter/Lackner orchestrierten, als Diener der Nazis, die Umsiedlung der Gottscheer in 1941, ein krimineller Akt an deren Volk. Dieser brachte uns den Verlust der Heimat, der Ehre und schließlich das Ende als Ethnische Gruppe. Ungefähr 500 widersetzten sich dem Sirenenruf, blieben in Slowenien, überlebten den Krieg und später sammelten sie sich in kleinen Gruppen um deren Kulturerbe zu erhalten. Leider, deren Leitung wurde in die AG hineingelockt und diese Gruppen sind jetzt in Auflösung, da deren Mitglieder nichts mit der AG unter Michitsch und deren ehemaligen Nazis zu tun haben wollen.

Es gab eine Zeit nach dem Krieg wo Viktor Michitsch den Mut seines Vaters und der Gottscheer Priester mit Stolz bekannt gab. Dieser Mut war sich dem Terror der Lampeter/Lackner Gruppe, zu widersetzen.. Aber auch der Vater unterlag dem Terror, siedelte um und mit Viktor und Familie übernahm den Besitz aus welchem Slowenen vertrieben wurden.

Frensing zitiert ein Schreiben von Viktor Michitsch, datiert 15/7/1965:

“Mein Vater, Georg Michitsch, Göttenitz, hatte Ende September/Anfang Oktober 1941 eine Gegenkampagne gestartet. Es fanden sich mehrere Männer, unter anderen [der bereits verstorbene] Pfarrer Joseph Gliebe bereit, der Umsiedlung Widerstand entgegenzusetzen. Es wurden in den Ortschaften Göttenitz, Rieg und Masern Unterschriften gesammelt und eine Eingabe an den deutschen Konsul in Laibach gerichtet. Dabei wurde hingewiesen, daß die Umsiedlung während des Krieges unterbleiben soll. Dies habe dann eine mächtige Hetze gegen die Männer der Gegenströmung ausgelöst. Tatsächlich wurden die Leute so eingeschüchtert, daß die Aktion keinen Erfolg hatte … . Den Leuten wurde gedroht, man [die Italiener] würde sie nach Süditalien oder gar Abessinien verbringen wenn sie der Umsiedlung nicht Folge leisten…” [Frensing, Seite 84]


Noch in 1989, ehrte Viktor Michitsch seinen Vaters, offenbar in: "Der Heimat Dienen" :

"Die Art und Weise, wie man die Umsiedlung dem Gottscheer beigebracht hat, war falsch. Man [die Lampeter/Lackner Gruppe] hat zunächst den Ansiedlungsort bis zuletzt geheimgehalten. Man hat das Gebiet als eine Gegend dargestellt in welcher Milch und Honig fließen. Man hat aber auch - und daß ist für mich unbegreiflich - in der eigenen Volksgruppe, eine Art Ausleseverfahren eingeleitet. Wenn man das heute liest läuft es einem noch kalt über den Rücken … . Und diese Empfehlungen kamen von der eigenen Volksgruppe! " [GZ, 11/89]

Das oben erwähnte "Ausleseverfahren" war die Bewilligung der SS an die Lampeter/Lackner Gruppe, die Gottscheer vor der Umsiedlung zu Klassifizieren. Deren Begeisterung an Rassenreinheit wurde später von der SS zurückgewiesen als es offenbar wurde deren Norm würde viele ausschließen und dadurch die erwünschte Erscheinung einer Gottscheer Einigkeit in Gefahr setzen. Das neue Kriterium erweiterte die Auslese auf Mischehen (auch mit Roma), die Gebrechlichen, die Zweifler um später mit ihnen zu handeln. Der Zwang der Lampeter/Lackner Gruppe zur totalen Umsiedlung der Bevölkerung wurde verschärft.

Mein Freund Josef Tramposch und seine Familie wurden Opfer dieser Unverschämtheit. Mein Tag einer solchen Abrechnung als Sohn einer Slawin und eines körperlich gehinderten Gottscheers wurde in die Zukunft verschoben.

Aber in 1990, Michitsch und die AG hießen willkommen Lampeter's Rückkehr in die Leitung der Gottscheer! Es ist sicher der Vater von Viktor drehte sich in seinem Grabe um und drehte sich noch öfters seither.

Dass Viktor Michitsch umgedreht wurde ist klar aus vielen seiner "Erklärungen" wie auch in seinem Angriff an meine Person in der Januar 2005 GZ. Aber ich bin erfreut, da dieser Angriff mich in die Reihen des Widerstandes stellt wo auch sein Vater, die Gottscheer Geistlichen und viele Andere stehen. Ich bin daher äußerst stolz mich in diesen Reihen zu finden und deren Kampf weiterzuführen.

Aber darin liegt die Tragödie. Michitsch (und andere) hatten, in der zweiten Hälfte des 20. Jahrhunderts die Möglichkeit die Gottscheer von der durchdringenden Beherrschung der ehemaligen Nazis, welche es zum Ende der Ethnischen Gruppe brachten, zu befreien. Ein Ende vorhergesagt von Pfarrer Gliebe, Freund von Viktor's Vater. Statt dessen, Viktor und seine AG Freunde entschlossen sich zur Umschreibung unserer Geschichte, zur Verhüllung und Verheimlichung der Tatsachen; ein Unternehmen jetzt entblößt als falsch.

Diese tragische AG Strategie, eingenommen auch eine ätzende Haltung gegenüber Slowenien, hatte tiefen Einfluß an die Reste der Gottscheer, in 1941 verblieben in deren Heimat. Diese Reste versuchten deren Gottscheer Kultur zu erhalten, frei von jeder politischen Neigung. Bis deren Leiter in das Netz der AG eingezogen wurden.

Dies wurde offenbar durch Bilder von Leitern der Altsiedler in Meetings mit Lampeter/Lackner/Michitsch in verschiedenen Teilen von Österreich und Deutschland. Als Konsequenz, die Mitgliedschaft des Altsiedler Vereins, weniger als 0.01% der Gesamtbevölkerung von Slowenien, lehnte diese Verbindung ab durch Massenaustritt aus dem Verein für welches die AG Minderheitstatus zu erreichen versuchte. Anderseits in Kärnten, Jörg Haider, Landeshauptmann und Freund von Michitsch, widersetzt sich den Österreichischen Gesetzgebern und dem Hohen Gericht um der ungefähr 20 prozentigen Slowenischen Minderheit das Recht für zweisprachige Straßentafeln in deren Umgebung zu gestatten. (GOOGLE: U.S. English Foundation, 12/2002). Die Neigung von Haider ist offenbar, er bezeichnete die SS als Männer von Ehre und besuchte auch Saddam Hussein in Februar 2002. (Auch in GOOGLE zu finden).

Und Avgust Gril, Obmann der Altsiedler "rieb seine Ellenbogen mit" Lampeter/Lackner, wird gemieden von seiner Familie, einer großen Menge seiner Geschäftskunden und von vielen seiner Gemeinschaft. Dies wurde vor Kürze von Ihm in seiner gerichtlichen Zeugenaussage angegeben. In diesem erfolglosen Verfahren, Gril/Debenjak versuchten Mitglieder der Slowenischen Presse abzudrosseln da diese über die Verbindung mit ehemaligen Nazis berichteten.

Unsere verlorene Würde hätte gerettet werden können, unsere Ehre als Ethnische Gruppe wiedererlangt, hätte Viktor Michitsch nicht seine Überzeugung und die seines Vaters den reuelosen Sirenen der Nazi Ideologie überreicht. Aber der Krebs, welcher in den letzten 1930er Jahren unter den Gottscheern auftauchte lebt weiter und die Lampeter/Lackner Gruppe, Verbrecher gegen deren Landsleute wirken wieder, heute als "Ehrenmitglieder" und "Kulturreferenten" in Leitungskreisen unter Viktor Michitsch.

Es ist klar, Viktor Michitsch fehlt der Mut seines Vaters, um sich den Verrätern unserer Erbschaft zu widersetzen. Anstatt dessen stellte er sich zu diesen und verteidigt deren Taten. Dadurch wurde er einer von denen und damit beschmutzt nicht nur seine Landsleute sondern auch seinen nächsten Verwandten, seinen Vater.

John Tschinkel

Abgeschickt von John Tschinkel am 01 Februar, 2005 um 18:13:08:

31/01/05

A Gottscheer in Buchenwald.
Last week the world commemorated the liberation of Auschwitz by Soviet troops on January 27, 1945. Three months from now, the world will be commemorating the liberation of Buchenwald by American troops on April 11, 1945.

In these two camps and many others, the Nazis put to death millions of Jews, Gypsies, Slavs and other members of the human race they labeled as parasites. In one of these places perished my 12 year old school friend Josef Tramposch, son of a Gypsy mother and a Gottscheer father. He and his resettled family were all taken from their new home by the Gestapo without prior warning or notice. Only because his mother was a gypsy. Being the wife to his Gottscheer father mattered not.

Both Auschwitz and Buchenwald were Nazi death camps. But for me, Buchenwald took on a special dimension when it became publicly known that on its Staff served an SS Colonel, a Gottscheer named Wilhelm Lampeter.

After the war, Lampeter escaped his fate of being tried as a war criminal by hiding in Communist Eastern Germany, out of western reach. (To quote the N.Y. Times, 30/1/05: “…after the War, the Western Allies defined as a war criminal anyone who was a principal or accessory to war crimes….”). Lampeter was welcomed back into the Leadership of the dispersed Gottscheer at a meeting in Munich on 14 October, 1990.

The event was described as joyous by the Gottscheer Zeitung of January 1990, which highlighted the meeting with a picture showing Lampeter surrounded by smiling faces including Dr. Viktor Michitsch the Chairman of the AG, (Gottscheer Arbeitsgemeinschaft), the umbrella organization of dispersed Gottscheer. Viktor Michitsch is also responsible for the GZ (Gottscheer Zeitung), published in Klagenfurt, Austria. At that meeting, the former SS Staff officer of Buchenwald was given a medal and later the title “Honored Member” and “Cultural Adviser” of the AG. But Lampeter (recently deceased) is by far not the first of former Nazis who since 1955 became “Honored Members” in organizations of the AG; his former deputy Richard Lackner, being one of them. (Lackner served in a Special Elite SS Group assigned to guard the withdrawal of the Third Reich’s leadership to Hitler’s alpine fortress. See GZ, 8/2003).
Lampeter/Lackner orchestrated, on behalf of the Nazis, the resettlement of the Gottscheer in 1941, by any civilized standard a criminal act, which resulted in the loss of our homes, our lands, our heritage and ultimately in the end of the Gottscheer as an Ethnic Group. Approximately 500 resisted the call of the Sirens, stayed on their lands, survived the war and later organized into small cultural groups. Unfortunately, some of their leaders were drawn into the AG the umbrella under Viktor Michitsch and these groups are now dissolving because the membership wants nothing to do with the tainted AG and its former Nazis.

There was a time after the war when Viktor Michitsch still admitted to the effort of his father and the Gottscheer priests to resist the Lampeter/Lackner group of Nazi operatives in their terror of persuasion to resettle and give up their heritage for Hitler. (In the end, however, he too succumbed and with Viktor and the rest of the family resettled into homes from which the rightful owners were driven out). Frensing quotes a letter written by Michitsch dated 15/7/1965:

"My father, Georg Michitsch, Göttenitz, started at the end of September - beginning of October, [1941], a counter campaign. Together with several other men, among them the [already deceased] Reverend Joseph Gliebe, they were prepared to offer resistance to the Resettlement. Signatures were collected in the villages of Göttenitz, Rieg and Masern and submitted to the German consul in Ljubljana. The petition requested that the Resettlement not be undertaken during the war. This released a mighty hatred against the men of the counter current. The fact is, the people were so intimidated that the action had no result… The people were threatened, [by the Lampeter/Lackner group] that they would be forcibly moved to Abyssinia by the Italians, should they resist the Resettlement…." [Frensing, Pg.84]

Even in 1989, Viktor Michitsch was still honoring his father’s beliefs and committment, as is evident in his article “Der Heimat Dienen” [“To Serve Your Heritage”]:

“The way the Gottscheer were brought to the Resettlement was wrong. They [the Lampeter/Lackner group] firstly kept the settlement place secret until the end. They also described the place as a region in which milk and honey flow. One has also - and this is for me incomprehensible - in our own Ethnic Group, introduced a manner of Self-Selection. When this is read today, a chill runs down ones back…. And these recommendations came from our own Ethnic Group! " [Gottscheer Zeitung, 11/89].

[The above ‘Self-Selection’ refers to the power the SS had given the Lampeter/Lackner Group to racially classify the Gottscheer prior to resettlement. Lampeter/Lackner’s zealous criteria for Racial Purity was overruled by the SS when it became obvious that the criteria would exclude many and thereby jeopardize the desired appearance of Gottscheer unity. Thus, the Lampeter/Lackner drive intensified to include mixed marriages, (including with Gypsies), the infirm and the doubters, all to be dealt with later. My friend Josef Tramposch and his family and many others became victims and examples of this shameful tactic. My day of reckoning as the son of a Slavic mother and a handicapped Gottscheer father was postponed to a future date].

But in 1990, Michitsch and his AG welcomed Lampeter’s return into the leadership! The father of Viktor surely turned in his grave and turned again many times since.

That Viktor Michitsch was converted has become obvious long ago. This is clear from many of his pronouncements and also in his attack on my person in the January 2005 issue of the GZ. However, I am pleased by this attack since it puts me in the ranks of resisters such as his father, the priests of Gottschee and many others who, in 1941, lost their battle in opposing the Lampeter/Lackner gang. I am extremely pleased to be able to continue the battle on their behalf.

And therein lies a tragedy. Michitsch (and others) had, in the second half of the 20th century, the opportunity to free the Gottscheer from the pervasive domination of the former Nazis who orchestrated our demise as an Ethnic Group, predicted by Father Gliebe, a friend of Viktor’s father and my religious tutor. Instead, Viktor and his AG friends embarked on a strategy to re-write our history, to cloud, hide and falsify the facts; an effort destined to fail and which now is exposed as false.

This tragic AG strategy, which included a corrosive posturing toward the Slovene government, profoundly affected the remnants of the Gottscheer who remained in Slovenia. These remnants tried to preserve the Gottscheer heritage free of political bias until their leadership was drawn into the tainted circle of the AG. All this became apparent from pictures of their leaders in meetings with the Lampeter/Lackner/Michitsch circle in various parts of Germany and Austria. As a consequence, the members of the Altsiedler Verein rejected this bonding with a mass exodus from their organization for which the AG was seeking Minority Status. {less than 0.01% of total Slovene population. Whereas in Carinthia, Joerg Haider, Governor and friend of Michitsch is defying the Austrian Legislature and the High Court which granted the approx. 20% Slovene minority in a part of Carinthia the right to put up dual language street signs. (See U.S. English Foundation, 12/2002). Haider characterized the SS as honorable men. (Look him up on GOOGLE)}. And Avgust Gril, the Chairman of the Altsiedler who rubbed elbows with Lampeter/Lackner, is now shunned by his immediate family, a large number of his customers and much of the surrounding community, according to his own testimony at a recent court hearing. In this legal action Gril attempted, unsuccessfully, to throttle a member of the press who reported facts on his connections with the former Nazis.

Our lost dignity could have been recovered and our honor as an Ethnic Group restored through a catharsis, had Viktor Michitsch not surrendered his father’s belief to the unrepentant Sirens of Nazi ideology. But the cancer that started to grow in the late 1930’s, lives on and the perpetrators against their tribe, the original Lampeter/Lackner gang, criminals really, today continue as “Honored Members and Cultural Advisers” in Viktor’s leadership circles.

It is clear that Viktor Michitsch lacks the courage of his father by choosing not to confront the betrayers of our heritage. Instead he joined them and now defends their deeds. With that he has become one of them, thereby betraying not only his heritage but also his nearest of kin, his father.

John Tschinkel

Abgeschickt von John Tschinkel am 13 Februar, 2005 um 23:50:18:

30.1.05

Kočevar v Buchenwaldu.

Prejšnji teden je svet obudil spomin na Auschwitz, ki so ga sovjetske čete osvobodile 27. januarja 1945. Čez tri mesece se bomo spominjali Buchenwalda, ki so ga ameriške čete osvobodile 11. aprila 1945.

V teh dveh taboriščih in mnogih drugih so umrli milijoni Judov, Ciganov, Slovanov in drugih predstavnikov človeške rase, ki so bili označeni kot njeni paraziti. V enem izmed njih je izgubil življenje moj prijatelj iz šolskih dni Josef Tramposch. / Bolje: V enem izmed njih je umrl moj prijatelj iz šolskih dni Josef Tramposch.

Star je bil 12 let, njegova mama je bila Ciganka, oče pa Kočevar. Po njega in njegovo (v Posavje) preseljeno družino je prišel brez predhodnega opozorila ali objave gestapo samo zato, ker je bila Josefova mati ciganskega rodu. To, da je bila žena Kočevarja, ni dosti pomenilo.

Auschwitz in Buchenwald sta bili taborišči smrti. Toda v mojih očeh je dobil Buchenwald še eno posebno razsežnost potem, ko je postalo javnosti znano, da je Kočevar imenovan Wilhelm Lampeter kot major SS (Sturmbannführer) služil v štabu Buchenwalda.

Po vojni je Lampeter pobegnil pred kaznijo in se kot vojni zločinec umaknil v komunistično vzhodno Nemčijo, daleč od dosega zahoda (po navedbi N.Y.Timesa, 30. 1. 05 so po vojni zahodni zavezniki označili za vojnega zločinca vsakogar, ki je bil glavni ali postranski udeleženec pri vojnih zločinih). Lampeter, ki je pred kratkim umrl, je bil 14. oktobra 1990 na srečanju v Münchnu prisrčno sprejet v vodstvo po svetu razkropljenih Kočevarjev.

Veseli dogodek je opisan v časopisu Gottscheer Zeitung januarja 1990, srečanje pa je ovekovečeno s fotografijo, ki prikazuje Lampeterja obdanega s smejočimi obrazi, vključno z dr. Viktorjem Michitschem, vodjem AG (Gottscheer Arbeitsgemeinschaft), krovne organizacije po svetu razkropljenih Kočevarjev. Viktor Michitsch je tudi odgovoren za Gottscheer Zeitung, ki izhaja v Celovcu, v Avstriji..Na omenjenem srečanju so nekdanjemu SS štabnemu oficirju Buchenwalda podelili medaljo in kasneje tudi naslov „častni član“ in „kulturni svetovalec“. Toda Lampeter ni prvi izmed nekdanjih nacistov, ki so sicer že od leta 1955 dalje postajali „častni člani“ organizacije AG, eden izmed njih je tudi njegov namestnik Richard Lackner. (Lackner je služil v elitni enoti SS, ki ji je bila zaupana zaščita umika vodstva tretjega rajha v Hitlerjevo alpsko trdnjavo. Glej GZ,8/2003)

Lampeter in Lackner sta leta 1941 dirigirala, na ljubo nacistov, preselitev Kočevarjev, kar je po vseh civiliziranih standardih kriminalno dejanje, ki je pripeljalo do izgube naših domov, naše dežele, naše dediščine in nazadnje brezpogojno do konca Kočevarjev kot etnične skupine. Približno 500 se je uprlo klicu siren, ostali so na domovih v Sloveniji, preživeli in se kasneje organizirali v majhne kulturne skupine. Na žalost je nekatere izmed njih potegnila za seboj krovna organizacija AG pod vodstvom Viktorja Michitscha in te skupine so danes razpuščene kajti njihovo članstvo ni hotelo imeti ničesar z AG in nekdanjimi nacisti.

Čas po vojni je bil, ko je Viktor Michitsch še priznaval poskus njegovega očeta in kočevskih duhovnikov, ki so se upirali nacističnim operativcem skupine Lampeter/Lackner in njihovem prepričevanju, naj se preselijo in predajo svojo dediščino Hitlerju. Čeprav je nazadnje tudi on popustil in se z Viktorjem in drugimi člani družine preselil na domove, katerih pravi lastniki so bili izgnani. Frensing citira pismo, ki ga je zapisal Michitsch, datirano z 15.7.1965:

„Moj oče, Georg Michitsch iz Gotenice, je ob koncu septembra in na začetku oktobra 1941 začel z nasprotno pobudo. Skupaj z nekaterimi drugimi možmi, med drugim tudi z duhovnikom Josefom Gliebejem, so se bili pripravljeni upreti preselitvi. Podpise so zbirali v vaseh Gotenica, Kočevska Reka in Grčarice in jih predložili nemškemu konzulu v Ljubljani. Peticija je zahtevala, da se ne opravi preselitev med vojno. To je privedlo do velikega sovraštva do ljudi z nasprotno težnjo. Dejstvo je, da so bili ljudje tako prestrašeni, da akcija ni imela nobenega učinka. Ljudi je skupina Lampeterja in Lacknerja strašila, da jih bodo Italijani prisilno odpeljali v Abesinijo, če se bodo upirali preselitvi.

Celo Michitsch je še leta 1989 izkazoval spoštovanje očetovem prepričanju, kar je razvidno iz članka “Služiti domovini” (“Der Heimat dienen”). Michitsch je leta 1989 še upošteval prepričanje svojega očeta, kar je razvidno iz članka “Služiti domovini”.

“Način kako so Kočevarji pristopili k preselitvi je bil napačen. Oni (skupina Lampeter/Lackner) so držali v največji tajnosti kraj preselitve vse do konca. Opisovali so ga kot pokrajino, kjer se bosta cedila med in mleko. Nekateri so tudi - in to je za
mene popolnoma nerazumljivo - v naši lastni etnični skupini prikazovali preselitev na način samoizločanja. Ko to beremo danes, nas oblije zona po hrbtu … In ta priporočila so prišla od naše lastne etnične skupin”. (Gottscheer Zeitung, 11/89).

Zgoraj omenjeno “samoizločanje” se nanaša na moč, ki jo je SS dodelila skupini Lampeter/Lackner pri določanju prioritete v rasni razvrstitvi ob preselitvi Kočevarjev. Fanatične kriterije skupine Lampeter/Lackner glede rasne čistosti je SS omilila, ko je postalo očitno, da bodo kriteriji izključevali mnoge in postavili na kocko želeni vtis enotnosti Kočevarjev. Tako se je akcija preselitve pospešila z vključitvijo mešanih družin (vključno s Cigani), slabotnih in sumljivih, s katerimi je bil obračun kasneje. Moj prijatelj Josef Trampusch, njegova družina in mnogi drugi so bili žrtve in primeri te sramotne taktike. Dan obračuna z mano, ki sem bil sin slovanske matere in invalidnega očeta Kočevarja je bil odložen za kasnejše dni.

Toda leta 1990 je Michitsch in njegov AG pozdravil Lampeterjevo vrnitev v vodstvo! Viktorjev oče se je tedaj gotovo obrnil v svojem grobu, od takrat pa se obrnil že nič kolikokrat.

To, da se je Viktor Michitsch spreobrnil, je postalo očitno že pred leti. Očitno se je pokazalo v številnih njegovih izjavah in njegovih napadih name leta 2005 v januarski številki Gottscheer Zeitung. Z. Veseli me ta napad s katerim me postavlja v vrsto nasprotnikov, kakršen je bil njegov oče, duhovniki na Kočevskem in mnogi drugi, ki so zgubili svojo bitko, ko so nasprotovali tolpi Lampeter/Lackner. Izjemno me veseli, da mi je dano nadaljevati bitko njim v prid in poskusiti ponovno najti čast mnogih, ki je bila izgubljena.

Tu tiči tragedija. Michitsch (in drugi) je imel v drugi polovici 20.stoletja priložnost osvoboditi Kočevarje prodornega vpliva nekdanjih nacistov, ki so dirigirali izgubo naše etnične skupine, ki jo je napovedal oče Gliebe, prijatelj Viktorjevega očeta. Namesto tega so Viktor in prijatelji njegove AG začeli s taktiko ponovnega pisanja zgodovine, zamegljevanjem, skrivanjem in ponarejanjem dejstev; s prizadevanjem, ki mu je usojeno, da bo propadlo in, ki je bilo do sedaj razkrinkano kot napačno.

Tragična taktika AG, ki je vključevala zajedljivo držo do slovenske vlade, je globoko prizadela ostanke Kočevarjev, ki so ostali v Sloveniji. Ti ostanki so se trudili, da bi ohranili kočevarsko dediščino, dokler ni njihovo vodstvo zaplulo v kroge AG. Vse to je postalo opazno, ( dodati: ko so se vodje kočevarskih organizacij )prikazali na sliki z voditelji na srečanju Lampeterja, Lacknerja, Michitscha v različnih koncih Nemčije in Avstrije.

Posledica tega je bila, da so člani društva Kočevarjev staroselcev zavračali povezovanje z organizacijo za katero je AG začela iskati manjšinske pravice (sicer zastopajo Nemci v Sloveniji manj kot 0,01% celotnega slovenskega prebivalstva).

In Avgusta Grila, vodje društva Kočevarjev staroselcev, se je začela izogibati najožja družina, veliko število kupcev v trgovini in okoliško prebivalstvo. Gril je poskušal neuspešno zatajiti dejanja in začel pritiskati na tisk, ki je poročal o njegovih povezavah z nekdanjimi nacisti.(Dodala bi … in blatil vsakogar, ki se ni strinjal z njegovim delovanjem.

Naše dostojanstvo bi lahko pridobili nazaj in popravili čast naše etnične skupine edino s katarzo, če se ne bi Viktor Michitsch odrekel prepričanju svojega očeta in sledil zakrknjenim sirenam nacistične ideologije. Toda rak, ki se je začel širiti v poznih tridesetih letih živi v nekaterih izdajalcih svojega rodu, nekdanja tolpa skupine Lampeter/Lackner, pravih kriminalcev, danes neovirano deluje pod nazivom „častni člani in kulturni svetovalci“ v krogih Viktorjevega vodstva.

Jasno je, da Viktor Michitsch nima poguma kakršnega je imel njegov oče, da bi se konfrontiral s tistimi, ki so zapravili našo dediščino. Namesto tega se jim je priključil in zdaj brani njihova dejanja. Tako je postal eden izmed njih, izdal ne le svojo dediščino, ampak tistega, ki mu je v rodu najbližji, svojega očeta.

John Tschinkel

Abgeschickt von Franc am 27 September, 2005 um 18:02:37

: 30.1.05

: Kočevar v Buchenwaldu.

: Prejšnji teden je svet obudil spomin na Auschwitz, ki so ga sovjetske čete osvobodile 27. januarja 1945. Čez tri mesece se bomo spominjali Buchenwalda, ki so ga ameriške čete osvobodile 11. aprila 1945.

: V teh dveh taboriščih in mnogih drugih so umrli milijoni Judov, Ciganov, Slovanov in drugih predstavnikov človeške rase, ki so bili označeni kot njeni paraziti. V enem izmed njih je izgubil življenje moj prijatelj iz šolskih dni Josef Tramposch. / Bolje: V enem izmed njih je umrl moj prijatelj iz šolskih dni Josef Tramposch.

: Star je bil 12 let, njegova mama je bila Ciganka, oče pa Kočevar. Po njega in njegovo (v Posavje) preseljeno družino je prišel brez predhodnega opozorila ali objave gestapo samo zato, ker je bila Josefova mati ciganskega rodu. To, da je bila žena Kočevarja, ni dosti pomenilo.

: Auschwitz in Buchenwald sta bili taborišči smrti. Toda v mojih očeh je dobil Buchenwald še eno posebno razsežnost potem, ko je postalo javnosti znano, da je Kočevar imenovan Wilhelm Lampeter kot major SS (Sturmbannführer) služil v štabu Buchenwalda.

: Po vojni je Lampeter pobegnil pred kaznijo in se kot vojni zločinec umaknil v komunistično vzhodno Nemčijo, daleč od dosega zahoda (po navedbi N.Y.Timesa, 30. 1. 05 so po vojni zahodni zavezniki označili za vojnega zločinca vsakogar, ki je bil glavni ali postranski udeleženec pri vojnih zločinih). Lampeter, ki je pred kratkim umrl, je bil 14. oktobra 1990 na srečanju v Münchnu prisrčno sprejet v vodstvo po svetu razkropljenih Kočevarjev.

: Veseli dogodek je opisan v časopisu Gottscheer Zeitung januarja 1990, srečanje pa je ovekovečeno s fotografijo, ki prikazuje Lampeterja obdanega s smejočimi obrazi, vključno z dr. Viktorjem Michitschem, vodjem AG (Gottscheer Arbeitsgemeinschaft), krovne organizacije po svetu razkropljenih Kočevarjev. Viktor Michitsch je tudi odgovoren za Gottscheer Zeitung, ki izhaja v Celovcu, v Avstriji..Na omenjenem srečanju so nekdanjemu SS štabnemu oficirju Buchenwalda podelili medaljo in kasneje tudi naslov „častni član“ in „kulturni svetovalec“. Toda Lampeter ni prvi izmed nekdanjih nacistov, ki so sicer že od leta 1955 dalje postajali „častni člani“ organizacije AG, eden izmed njih je tudi njegov namestnik Richard Lackner. (Lackner je služil v elitni enoti SS, ki ji je bila zaupana zaščita umika vodstva tretjega rajha v Hitlerjevo alpsko trdnjavo. Glej GZ,8/2003)

: Lampeter in Lackner sta leta 1941 dirigirala, na ljubo nacistov, preselitev Kočevarjev, kar je po vseh civiliziranih standardih kriminalno dejanje, ki je pripeljalo do izgube naših domov, naše dežele, naše dediščine in nazadnje brezpogojno do konca Kočevarjev kot etnične skupine. Približno 500 se je uprlo klicu siren, ostali so na domovih v Sloveniji, preživeli in se kasneje organizirali v majhne kulturne skupine. Na žalost je nekatere izmed njih potegnila za seboj krovna organizacija AG pod vodstvom Viktorja Michitscha in te skupine so danes razpuščene kajti njihovo članstvo ni hotelo imeti ničesar z AG in nekdanjimi nacisti.

: Čas po vojni je bil, ko je Viktor Michitsch še priznaval poskus njegovega očeta in kočevskih duhovnikov, ki so se upirali nacističnim operativcem skupine Lampeter/Lackner in njihovem prepričevanju, naj se preselijo in predajo svojo dediščino Hitlerju. Čeprav je nazadnje tudi on popustil in se z Viktorjem in drugimi člani družine preselil na domove, katerih pravi lastniki so bili izgnani. Frensing citira pismo, ki ga je zapisal Michitsch, datirano z 15.7.1965:

: „Moj oče, Georg Michitsch iz Gotenice, je ob koncu septembra in na začetku oktobra 1941 začel z nasprotno pobudo. Skupaj z nekaterimi drugimi možmi, med drugim tudi z duhovnikom Josefom Gliebejem, so se bili pripravljeni upreti preselitvi. Podpise so zbirali v vaseh Gotenica, Kočevska Reka in Grčarice in jih predložili nemškemu konzulu v Ljubljani. Peticija je zahtevala, da se ne opravi preselitev med vojno. To je privedlo do velikega sovraštva do ljudi z nasprotno težnjo. Dejstvo je, da so bili ljudje tako prestrašeni, da akcija ni imela nobenega učinka. Ljudi je skupina Lampeterja in Lacknerja strašila, da jih bodo Italijani prisilno odpeljali v Abesinijo, če se bodo upirali preselitvi.

: Celo Michitsch je še leta 1989 izkazoval spoštovanje očetovem prepričanju, kar je razvidno iz članka “Služiti domovini” (“Der Heimat dienen”). Michitsch je leta 1989 še upošteval prepričanje svojega očeta, kar je razvidno iz članka “Služiti domovini”.

: “Način kako so Kočevarji pristopili k preselitvi je bil napačen. Oni (skupina Lampeter/Lackner) so držali v največji tajnosti kraj preselitve vse do konca. Opisovali so ga kot pokrajino, kjer se bosta cedila med in mleko. Nekateri so tudi - in to je za
: mene popolnoma nerazumljivo - v naši lastni etnični skupini prikazovali preselitev na način samoizločanja. Ko to beremo danes, nas oblije zona po hrbtu … In ta priporočila so prišla od naše lastne etnične skupin”. (Gottscheer Zeitung, 11/89).

: Zgoraj omenjeno “samoizločanje” se nanaša na moč, ki jo je SS dodelila skupini Lampeter/Lackner pri določanju prioritete v rasni razvrstitvi ob preselitvi Kočevarjev. Fanatične kriterije skupine Lampeter/Lackner glede rasne čistosti je SS omilila, ko je postalo očitno, da bodo kriteriji izključevali mnoge in postavili na kocko želeni vtis enotnosti Kočevarjev. Tako se je akcija preselitve pospešila z vključitvijo mešanih družin (vključno s Cigani), slabotnih in sumljivih, s katerimi je bil obračun kasneje. Moj prijatelj Josef Trampusch, njegova družina in mnogi drugi so bili žrtve in primeri te sramotne taktike. Dan obračuna z mano, ki sem bil sin slovanske matere in invalidnega očeta Kočevarja je bil odložen za kasnejše dni.

: Toda leta 1990 je Michitsch in njegov AG pozdravil Lampeterjevo vrnitev v vodstvo! Viktorjev oče se je tedaj gotovo obrnil v svojem grobu, od takrat pa se obrnil že nič kolikokrat.

: To, da se je Viktor Michitsch spreobrnil, je postalo očitno že pred leti. Očitno se je pokazalo v številnih njegovih izjavah in njegovih napadih name leta 2005 v januarski številki Gottscheer Zeitung. Z. Veseli me ta napad s katerim me postavlja v vrsto nasprotnikov, kakršen je bil njegov oče, duhovniki na Kočevskem in mnogi drugi, ki so zgubili svojo bitko, ko so nasprotovali tolpi Lampeter/Lackner. Izjemno me veseli, da mi je dano nadaljevati bitko njim v prid in poskusiti ponovno najti čast mnogih, ki je bila izgubljena.

: Tu tiči tragedija. Michitsch (in drugi) je imel v drugi polovici 20.stoletja priložnost osvoboditi Kočevarje prodornega vpliva nekdanjih nacistov, ki so dirigirali izgubo naše etnične skupine, ki jo je napovedal oče Gliebe, prijatelj Viktorjevega očeta. Namesto tega so Viktor in prijatelji njegove AG začeli s taktiko ponovnega pisanja zgodovine, zamegljevanjem, skrivanjem in ponarejanjem dejstev; s prizadevanjem, ki mu je usojeno, da bo propadlo in, ki je bilo do sedaj razkrinkano kot napačno.

: Tragična taktika AG, ki je vključevala zajedljivo držo do slovenske vlade, je globoko prizadela ostanke Kočevarjev, ki so ostali v Sloveniji. Ti ostanki so se trudili, da bi ohranili kočevarsko dediščino, dokler ni njihovo vodstvo zaplulo v kroge AG. Vse to je postalo opazno, ( dodati: ko so se vodje kočevarskih organizacij )prikazali na sliki z voditelji na srečanju Lampeterja, Lacknerja, Michitscha v različnih koncih Nemčije in Avstrije.

: Posledica tega je bila, da so člani društva Kočevarjev staroselcev zavračali povezovanje z organizacijo za katero je AG začela iskati manjšinske pravice (sicer zastopajo Nemci v Sloveniji manj kot 0,01% celotnega slovenskega prebivalstva).

: In Avgusta Grila, vodje društva Kočevarjev staroselcev, se je začela izogibati najožja družina, veliko število kupcev v trgovini in okoliško prebivalstvo. Gril je poskušal neuspešno zatajiti dejanja in začel pritiskati na tisk, ki je poročal o njegovih povezavah z nekdanjimi nacisti.(Dodala bi … in blatil vsakogar, ki se ni strinjal z njegovim delovanjem.

: Naše dostojanstvo bi lahko pridobili nazaj in popravili čast naše etnične skupine edino s katarzo, če se ne bi Viktor Michitsch odrekel prepričanju svojega očeta in sledil zakrknjenim sirenam nacistične ideologije. Toda rak, ki se je začel širiti v poznih tridesetih letih živi v nekaterih izdajalcih svojega rodu, nekdanja tolpa skupine Lampeter/Lackner, pravih kriminalcev, danes neovirano deluje pod nazivom „častni člani in kulturni svetovalci“ v krogih Viktorjevega vodstva.

: Jasno je, da Viktor Michitsch nima poguma kakršnega je imel njegov oče, da bi se konfrontiral s tistimi, ki so zapravili našo dediščino. Namesto tega se jim je priključil in zdaj brani njihova dejanja. Tako je postal eden izmed njih, izdal ne le svojo dediščino, ampak tistega, ki mu je v rodu najbližji, svojega očeta.

: John Tschinkel
:
Zelo zanimiva zgodba, malo poznana.
Franc Mihič